Mešani pevski zbor Mačkolje deluje v istoimenski vasi v bližini Trsta neprekinjeno že celih 60 let.

Zvestoba lastnim koreninam in spodbuda, ki jo zbor črpa iz zastavljenih novih izzivov, sta poroštvo za sedanje in bodoče uspešno delovanje. Njegovi začetki segajo v mesec maj 1949, ko so se dotedanjim cerkvenim pevkam pridružili še moški glasovi. Pevci so kaj kmalu segli tudi po ljudskih in drugih posvetnih skladbah, tako da je zbor pogosto stopil s kora domače cerkve in nastopal na koncertih in prireditvah v vasi in okolici.
V šestih desetletjih obstoja so se v sestavu zvrstili kar trije rodovi pevcev in pevk, taktirko pa si je predalo 11 zborovodij. Od leta 1976 zbor deluje v okviru Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje kot njegov najživahnejši del, ki v sebi združuje kulturno, umetniško in družabno plat. Kmalu po proslavljanju svojega petdesetega jubileja je zbor izbral pot pomladitve sestava z vzporedno kakovostno rastjo in dodelavo pevske tehnike, kar je še posebej razvidno v zadnjih šestih letih, odkar je mesto zborovodkinje prevzela Andreja Štucin.
V repertoarju zbora, ki zaobjema bogat razpon pevske literature, vse od sakralnih skladb preko priredb znanih ljudskih napevov pa do sodobnih vokalnih del, iz najrazličnejših stilnih obdobij, se razodevata njegovo vztrajanje v svojem dvojnem poslanstvu cerkvenega in društvenega zbora ter plemenita skrb za ohranjanje slovenskega petja kot pomembnega kulturnega in združevalnega dejavnika na zahodnem robu slovenskega narodnega prostora.
Mladostna zagnanost in želja po stalnem napredovanju sta pripomogla k temu, da se je zbor rad spoprijel z novimi pomembnimi izkušnjami, kot na primer gostovanje pri rojakih v Berlinu februarja 2005, sodelovanje na mednarodnem pevskem tekmovanju Mundi Cantant v Olomoucu na Češkem junija 2006, kjer je zbor prejel srebrno plaketo v kategoriji s sakralnim programom, zmaga na natečaju cerkvenega zborovskega petja Bogomir Špacapan v Podgori pri Gorici aprila 2007 ter sooblikovanje osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Trstu in Gorici februarja 2008. Mačkoljanske pevke in pevci so svoje pesmi ponesli na številne samostojne nastope in pevske revije, kot sta Primorska poje in Pesem jeseni. V času, ko zavest pripadnosti skupnemu evropskemu domu briše mejo, ki je dolga desetletja zaznamovala ta prostor, pa so še posebej pomembni nastopi in pevska sodelovanja na slovenski Obali. Na ta način se, sicer posredno, vrednoti in ponovno obuja zgodovinsko povezanost vasi Mačkolje z zaledjem slovenske Istre.

Zvestoba lastnim koreninam in spodbuda, ki jo zbor črpa iz zastavljenih novih izzivov, sta poroštvo za sedanje in bodoče uspešno delovanje.